Taerea goba letšhologo ke maemo a go ba le mala a go tšhologa meetse goba seela ga raro ka letšatši. Gantši taerea e ka diragala matšatši a mmalwa gomme e ka fetša e bakile go felelwa ke meetse mmeleng ka lebaka la go ntšha meetse a mantši. Maswao a go felelwa ke meetse mmeleng gantši a thoma ka go felelwa ke go ikotlolla ga letlalo moo go tlwaelegilego le phetogo ya maitshwaro a motho. Se se ka tšwelapele ka phokotšo ya mohlapologo, go felelwa ke mmala wa letlalo, go thebatheba ga pelo ka lebelo, le phokotšo ya boikarabelo ge e tšwelapele e ba šoro. Mantle a go bofologa eupša a se na meetse go bana bao ba nyanyago letswele, le ge go le bjalo, a tlwaelegile.[2]

Taerea
Kerafo ya maekro ya electron ya rotabirase, ke sehlodi sa palo ya go nyaka go lekana le 40% ya go robatšwa bookelong ka lebaka la taerea go bana ba ka fase ga mengwaga ye mehlano.[1]Taerea
Kerafo ya maekro ya electron ya rotabirase, ke sehlodi sa palo ya go nyaka go lekana le 40% ya go robatšwa bookelong ka lebaka la taerea go bana ba ka fase ga mengwaga ye mehlano.[1]Taerea
Kerafo ya maekro ya electron ya rotabirase, ke sehlodi sa palo ya go nyaka go lekana le 40% ya go robatšwa bookelong ka lebaka la taerea go bana ba ka fase ga mengwaga ye mehlano.[1]
Tlhopho le didirišwa tša ka ntle
ICD/CIM-10A09, K59.1 A09, K59.1
ICD/CIM-9787.91 787.91
DiseasesDB3742
MedlinePlus003126

Sehlodi se se tlwaelegilego ke phetetšo ya mala goba lela mohlomongwe ka lebaka la baerase, pakteria, phelakadingwe, goba maemo ao a tsebiwago ka go ruruga ga mala (gastroenteritis). Diphetetšo tše gantši di hwetšagala go dijo goba meetse ao a tšhilafaditšwego ke mantle, goba di hwetšagala thwii go motho yo a fetetšwego. E ka arolwa ka mehuta ye meraro: taerea ya meetsana ya lebakana le le nnyane, taerea ya madi ya lebaka le le nnyane, gape ge e ka tšwelela go feta dibeke tše pedi, ke taerea ya kgatelelo. Taerea e meetsana ya lebaka le le kopana e ka ba e hlotšwe ke phetelo ya kholera. Ge e ba go na le madi e ka bitšwa tengkhwibidu.[2] Mabaka a mantši a go se hlole phetelo ao a ka fetšago e le taerea a akaretša: hyperthyroidism, go se kgotlelele swikiri lebeseng, bolwetši bja go ruruša mala, dikalafi tše ntši, le syndrome ya thumulo ya mala ge go balwa tše dingwe.[3] Mabakeng a mangwe mantle ditšo tša mantle ga di hlokege go tiišetša sehlodi sa taerea sa maleba.[4]

Thibelo ya phetelo ya taerea e ka diragala ka kaonafatšo ya tlhwekišo, ya meetse a go hlweka, le go hlapa matsogo. Go nyantšha letswele sebaka sa dikgwedi tše tshela go a eletšwa bjalo ka kenti kgatlhanong le rotabaerase. Motswako wa go tsenya meetse mmeleng ka molomo (ORS), ke ya meetse a go hlweka le palo e nnyane ya leswai le swikiri, ke kalafi ya boikgethelo. Dipilisi tša Zinc di a eletšwa.[2] Dikalafi tše di akantšwe gore di bolokile maphelo a bana ba 50 milione mengwageng ye 25 ya go feta.[1] Ge batho ba swerwe ke taerea ba eletšwa gore ba tšwelepele ka go ja dijo tša phepo gomme bana ba tšwelepele ka go nyanya letswele.[2] Ge e ba di ORS tša go rekišwa ga di gona, metswako ya ka gae e ka dirišwa.[5] Go bao ba feletšwego ke meetse mmeleng ga šoro, diela tša go tšhelwa mmeleng ka nnalete di ka dirišwa.[2] Mo mabakeng a mangwe; le ge go le bjalo, ba ka thušega ka diela tša go fetišwa ka molomo.[6] Diantibiotiki, le ge di sa dirišwe kudu, di ka eletšwa mo mabakeng a mmalwa bjalo ka bao ba nago le taerea ya madi le phišo ya godimo, bao ba nago le taerea morago ga go etela, le bao ba hwetšago taerea e itšeng ya pakteria goba diphelakadingwe go mantle a bona.[4] Loperamide e ka thuša go fokotša palo ya letšhologo la mala eupša ga e eletšwe go bao ba nago le malwetši a šoro.[4]

Palo ya makga a dibilione tše 1.7 go iša go dibilione tše 5  tša taerea e direga ka ngwaga.[2][3] Go tlwaelegile kudu go dinaga tše di tšwetšego pele, moo bana ba hwetšago taerea ka palogare ya gararo ka ngwaga.[2] Lefasengkabophara, go tloga ka 2012, ke sehlodi sa bobedi se se tlwaelegilego kudu sa mahu a bana ba ka fase ga mengwaga ye mehlano (0.76 milione goba 11%).[2][7] Ditiragalo tša go ipušeletša tša taerea gape ke sehlodi se se tlwaelegilego sa phepompe gomme ke sehlodi se segolo go bana bao ba lego ka fase ga mengwaga ye mehlano.[2] Mathata a mangwe a go diragala sebaka se setelele ao a ka tšwelelago a akaretša go se tielele mmeleng le go se gole botse monaganong.[7]

Ditšhupetšo lokiša

  1. 1.0 1.1 "whqlibdoc.who.int" (PDF). World Health Organization.
  2. 2.0 2.1 2.2 2.3 2.4 2.5 2.6 2.7 2.8 "Diarrhoeal disease Fact sheet N°330". World Health Organization. April 2013. Retrieved 18 June 2014.
  3. 3.0 3.1 Doyle, edited by Basem Abdelmalak, D. John (2013). Anesthesia for otolaryngologic surgery. Cambridge: Cambridge University Press. pp. 282–287. ISBN 1107018676. {{cite book}}: |first1= has generic name (help)
  4. 4.0 4.1 4.2 DuPont, HL (17 April 2014). "Acute infectious diarrhea in immunocompetent adults". The New England journal of medicine. 370 (16): 1532–40. doi:10.1056/nejmra1301069. PMID 24738670.
  5. Prober, edited by Sarah Long, Larry Pickering, Charles G. (2012). Principles and practice of pediatric infectious diseases (4th ed.). Edinburgh: Elsevier Saunders. p. 96. ISBN 9781455739851. {{cite book}}: |first1= has generic name (help)
  6. ACEP. "Nation's Emergency Physicians Announce List of Test and Procedures to Question as Part of Choosing Wisely Campaign". Choosing Wisely. Archived from the original on 17 May 2014. Retrieved 18 June 2014.
  7. 7.0 7.1 "Global Diarrhea Burden". CDC. 24 January 2013. Retrieved 18 June 2014.