Newton e be e le Mofisika wa Seisimane. Leina la gagwe le le tletšego ke Sir Isaac Newton. O belegilwe ka di 4 Pherekgong 1643 gape o hlokofetše ka di 31 Hlakola 1727. [1]

Newton mo seswantšhong sa 1702 ka Godfrey Kneller
Isaac Newton (Bolton, Sarah K. Famous Men of Science. NY: Thomas Y. Crowell & Co., 1889)

O hlomile melao ya mosepelo ye e tumileng kudu.

Melao ye ke motheo wa kwešišo ya rena ya mosepelo. Kwešišo ye e fetošitšwe ke Albert Einstein magareng ga 1904 le 1920.

Melao ya mosepelo ya Newton lokiša

Molao wa pele lokiša

Selo se tla dula se khutšitše goba se le mosepelong wa belositi ya go se fetoge ntle le ge kgapeletšo ya go se lekalekane e ka dirwa mo go sona.

Molao wa bobedi lokiša

Ge kgapeletšo-poelo e dirišwa mo go selo e diriša selo go akgofiša ka tšhupetšong ya kgapeletšo-poelo ye. Kakgofišo yeo e abja ka tebano le kgapeletšo-poelo mme ya abja ka go se lebane le mmase wa selo.

Molao wa boraro lokiša

Ge selo A se gapeletša selo B, kgapeletšo ya A mo go B e lekana ka bogola bja kgapeletšo ya B mo go A eupša tšhupetšo ya kgapeletšo ya A mo go B e kgahlana thwii le tšhupetšo ya kgapeletšo ya B mo go A.

Mohlala wa Molao wa bobedi le wa boraro lokiša

Re ka tšea mohlala wo o latelago ya thumano ya leswika le bomorago bja lephaka go laetša molao wa bobedi le wa boraro wa Newton.

Traka, e sepela ka 30 m/s goba 108 km/h go leba bohlabela mo mothalong thwii tseleng ye e lekanetšego, e rwele 300 kg ya leswika la khonkhoriti kgauswi le bomorago bja yona. Traka e thumana ka hlogo le mohlare, ya ema. Leswika la khonkhoriti le thelela morago ga lephaka mme la tsenelela 50 cm ka gare, pele le ema. Re ka tšea gore kgapeletšo-kgohlano gare ga lebato le leswika e a hlokomologwa.

Go tšwa molaong wa bobedi wa Newton kgapeletšo ya go se lekalekane ye e dirišwago ke lephaka mo leswikeng e abaganywa ka tekanyo le mmase wa leswika le kakgofišollo ya leswika.

Go tšwa molaong wa boraro wa Newton, lephaka le dira kgapeletšo-kgohlano mo go leswika ye e lekanago le kgapeletšo ye e dirišwago ke leswika mo lephakeng. Kgapeletšo ye e fokotša belositi ya leswika. Kgapeletšo ya leswika mo go lephaka e potetša lephaka

Molao wa pabalelo ya momentamo lokiša

Mo go kgoboko ye e tlhaotšego go se na le go kgapeletšo ya ka ntle momentamo wa mothalo-thwii ga o fetoge.

Ditšhupetšo lokiša

  1. Gay, Peter (1966). "The practical philosophers". Age of Enlightenment. Time-Life Books. pp. 12, 18.