Setatamenteka moraga ga kotsi ya nyuklea mo Fukushima-Daiichi go la Japane lokiša

Matseno lokiša

Batho bao ba tšwelelago lenaneong la ka fase ke ditsebi tša polokego ya nyuklea go tšwa dinageng tša go fapafapana tšeo mengwaga ye mentši di bego di tsene fase ka dinyakišišo le tlhabollo, moakanyetšo, kago, tshepedišo, taolo le melawana ya polokego ya dipolante tša maatla a nyuklea [nuclear power plants] (di-NPP). Mo re tšweletša pelaelo ya rena ye kgolo mabapi le bokamoso bja maatla a nyuklea go lebeletšwe ditlamorago tša tšhišinyego ya lefase le tsunami mo polanteng ya maatla a nyuklea ya Fukushima-Daiichi go la Japane. Re na le tshepho ya gore ke fela maatla a nyuklea ao a efogago go ba tlhobaboroko go maphelo le polokego ya setšhaba le go tikologo ao a amogelegago mo setšhabeng. Le ge e le gore tshekatsheko ye e tseneletšego ya tiragalo ye ya masetlapelo ga e kgonagale gabjale ka lebaka la tlhokego ya datha ye e feletšego go ditiragalo tše di hlagilego, re rata go tšweletša maikutlo a rena mabapi le dikotsi tše šoro go dipolante tša maatla a nyuklea go badudi le go šišinya magato a tlaleletšo go leka go di efoga go lebeletšwe maitemogelo ao a hweditšwego go la Fukushima. Sa pele, re sekaseka dikaonafatšo tše di dirilwego go polokego ka lebaka la dikotsi tše šoro tše di hlagilego nakong ye e fetilego [1]

Kotsi go la Three Mile Island lokiša

Kotsi go la Three Mile Island (TMI) Unit 2 (USA, 1979) ga se ya hlola dikgobalo go bašomi ba polanteng goba baagi. Ga se go be le tšhilafatšo ya radioekthifi ye e tlogago e bonala ka ntle ga polante. Le ge go le bjalo, kotsi e hlotše phokotšego ya dipeeletšo go dipolante tše mpsha tša maatla a nyuklea ka lebaka la kgahlego ye e fokotšegilego go tšwa go babeeletši ba praebete.

Dinyakišišo ka ga kotsi di netefaditše maatla a ditheo tša polokego tše di dirišwago ge go dirwa moakanyetšo wa mohuta woo wa dipolante tša maatla a nyuklea. Ka go le lengwe, kotsi e utollotše gore mabofokodi a magolo mo phethagatšong ya ditheo tše, go akaretšwa moakanyetšo ya ditlabela le ditaolo, ditshepedišo tša tšhomišo le bokgonthe bja tshekatsheko ye e di thekgago, tlhahlo ya bašomi, le dipoelo tša maitemogelo a tšhomišo. Dithuto tšeo go ithutilwego tšona go tšwa kotsing di dumeletše dikaonafatšo mabapi le dikamego tša batho (ka moo batho le dipolante tša maatla a nyuklea di amanago), ditekolo tša polokego tše di kgonagalago tše di theilwego godimo ga moakanyetšo, boitokišetšo go tša tšhoganetšo, le mananeo a polokego.

Kotsi ye gape e hlotše gore instasteri ya nyuklea e dire moakanyetšo wa dipolante tša maatla a nyuklea tše mpsha tše di akaretšago dibopego tša polokego tše di letilego mohla wa kotsi tše di sa šomišego ditlabela tša mohlagase goba tša metšhene.

Kotsi mo Chernobyl lokiša

Kotsi mo Chernobyl Unit 4 (USSR, 1986) e bile ye kgolokgolo mo historing. Go phatlalala ga kotsi go difehla-nyuklea tše dingwe mo polanteng go thibetšwe eupša go fetile ka maphelo a maloko a masometharotee a bašomi ba polanteng le boraditimamello. Go bile le tšhilafatšo ya radioekthifi ye e phatlaletšego mo dikarolong tše kgolo tša Yuropa. Diketekete tše dintši tša batho di ile tša gapeletšega go huduga go tšwa magaeng a bona a kgauswi le polante. Mo dileteng, kotsi e hlotše dikankere tša kgokgokgo tša go feta tekanyo le ditlamorago tše dingwe tše di sa thabišego mo maphelong a batho le go hlola kamego ye kgolo ya monagano mo setšhabeng. Kotsi gape e bile le mošito o mogolo go tša sepolitiki. Moakanyetšo wa sefehla-nyuklea mo Chernobyl o be o fapane kudu le difehla-nyuklea tše di galefišwago ke meetse a a se nago maatla go la TMI le Fukushima. Dinyakišišo ka ga kotsi ya Chernobyl di laeditše mafokodi a magolo a moakanyetšo (go hloka boitsepelelo bja makgonthe, moakanyetšo wa go se lekane wa dirote tša taolo, ditlabela tše di sa kgotsofatšego tša go swarelela) gammogo le mafokodi go tlwaelo ya polokego ka nageng ye e bego e le Soviet Union. Go sepelelana le tlhahlo ya boditšhabatšhaba le go obamela maemo a polokego a bosetšhaba ao a kaonafaditšwego, tlhabollo ye e bonagalago e fihleletšwe go dipolante tša maatla a nyuklea ka nageng ye e bego e le Soviet Union. Go feta fao, Sehlopha sa Boditšhabatšhaba sa Keletšo ya Polokego ya Nyutlelia sa IAEA (INSAG) e ntšhitše dipego mabapi le kotsi le go tšweletša Tlhahli go Ditheo tša Polokego ka Kakaretšo le Tlwaelo ya Polokego [Guidance on General Safety Principles and Safety Culture] go koanafatša polokego ya dipolante tša maatla a nyuklea lefaseng ka bophara. Intasteri ya nyuklea e hlamile World Association of Nuclear Operators (WANO) go sekaseka le go fa dipoelo tše di sa kgaotšego tša maitemogelo a tšhomišo ya polante ya maatla a nyuklea.

Ka go ithuta tše dingwe go tšwa go dikotsi tše, ditsela go taolo ya polokego le moakanyetšo wa dipolante tša maatla a nyuklea di kaonafaditšwe, le gona taolo ya polokego ya nyuklea ya boditšhabatšhaba ye e theilwego godimo ga Tumelelano ya Polokego ya Nyuklea [Convention on Nuclear Safety] le dikwano tše dingwe tša boditšhabatšhaba e ile ya hlangwa. Theo ye bohlokwa godimo ga tlwaelo ya polokego e thomile go ba kgwekgwe ye e tlwaelegilego ya tšatši ka tšatši.

Tšhomišano ya boditšhabatšhaba e ile ya matlafatšwa go kaonafatša dinyakwa le dintlha tše bohlokwa go netefatša polokego ya maatla a nyuklea le go di akaretša ge go thewa moakanyetšo wa dipolante tša maatla a nyuklea tša meloko ye e latelago. Kopano ya Polokego ya Nyuklea [Convention on Nuclear Safety] gape e ipileditše gore go sekasekwe polokego ya dipolante tša maatla a nyuklea tše di lego gona go hlaola le go phethagatša dikaonafatšo tše kgonagalago tše di kwagalago.

Bohlokwa bja thuto le tlhahlo ka tša nyuklea bo ile bja lemogwa, bjoo bo hlotšego gore go hlongwe World Nuclear University (WNU) le go hlangwa ga dikgokagano tša thuto ya nyuklea mo dileteng go dikarolo tše fapafapanego tša lefase.

Dikotsi tše šoro tše di hlolwago ke nyuklea di bonala di fetogile histori. Le ge go le bjale, ye nngwe e hlagile. Ka lebaka la eng?

Tshekatsheko ye e tseneletšego ye e theilwego godimo ga datha ye ntši e a nyakega go fana ka karabo ye e feleletšego, eupša ditemogo tše dingwe tša mathomo di swanetše go dirwa gonabjale. Ka go le lengwe, Tšhišinyego ya lefase wa Tohoku-Taiheiyou-Oki ka 11 Matšhe 2011 e laetša gore dipolante tša maatla a nyuklea di na le bokgoni bja go iphemela ditiragalo tša masetlapelo a tlhago go phala dilo tše dingwe tše ntši tša go dirwa ke motho. Ka go le lengwe, go bonala e le gore, ge go kgetha lefelo le moakanyetšo wa dipolante tša nyuklea tša Fukushima-Daiichi, go kopana go go bego go sa letelwa ga ditiragalo tše e sego setlwaedi gore di ka hlaga (tšhišinyego ya lefase ya histori gammogo le tsunami ye e gogilego šedi tše di hlotšego tahlegelo ya maatla ka moka a mohlagase) ga se tša tloga di elwa tlhoko ka mo go kgotsofatšago.

Gabotsebotse, go kopana moo go go hlakahlakanego ga go thomišwa ga ditiragalo tše di bego di sa letelwa go meakanyetšo ya dipolante go hlotše gore go be le dikotsi tše šoro tše di hlalošwago ka godimo. Go tlaleletša, dikotsi tše di makaditše bahlakodiši ba tša tšhoganetšo ka ge ba be ba sa hwetša tlhahlo le ditlabela tša go šogana le masetlapelo a mohuta woo.

Go feta moo, temogo ya seemo e laetša gore dikaonafatšo tše di sa nyakego tšhelete ye ntši, tše di lemogwago ka tshekatsheko ye e tseneletšego kudu ye e dirwago pele, di ka ba di efogile dikotsi tše ka moka.

Ditemogo tše di hlotše gore re rume ka gore tše dintši di ka dirwa go thibela dikotsi tše šoro le go fokotša ditlamorago tša tšona ge go ka diragala gore di hlage. Re a tseba gore ka lebaka la setlwaedi sa tlhago sa batho sa go itebala ge ba kgotsofetše, taolo ya polokego ya nyuklea e ka fihla mafelelong; ke gore, ge e le gore ga re phegelele go tšwetšapele polokego, re ka lahlegelwa ke polokego.

Tše ke dika tša sewelo tšeo ditekolo tša bosetšhaba le boditšhabatšhaba le dinepokgolo tša ditekolo ka dinaga tše dingwe di thomilego go bea šedi kudu go laetša gore polokego e a kgotsofatša le gore e nyalelana le maemo a bosetšhaba le a boditšhabatšhaba go feta go hwetša le go phošolla mafokodi, e ka ba ka go moakanyetšo, tshepedišo, goba maemo ka bowona.

Ka gona, re swanetše go matlafatša boikgafo bja rena, e sego fela ka dipolelo, eupša le ka ditiro go fihlelela maitshwaro a go botšiša dipotšišo, ka go realo e le go kgonthiša kaonafalo ye e tšwelago pele ka go polokego ya dipolante tša maatla a nyuklea

Ka gona, go na le nyakego ya go tšwela pele go lekola le go kaonafatša tlwaelo ya polokego mo makaleng ka moka a taolo le tshepedišo tša maatla a nyuklea, go fihlelela šedi ye e nyakegago go tlhathollo ka botlalo, go phethagatša mananeo a bohlokwa go hlaola, go sekaseka le go phošolla mafokodi a polokego, le go laola ka tshwanelo tsebo ya nyuklea.

Šedi ye kgolo e swanetše go bewa go boleng bja tlhahlo ya bahlankedi ya maatla a nyuklea.

Go fihlelela nepo ye, dinaga tše di gwebago ka dipolante tša maatla a nyuklea di swanetše go hloma disenthara tša go hlahla ditsebi tša theknolotši ya nyuklea go dinaga tše holegago. Bašomi ba seprofešenale ba maemo a godimo bao ba amegago go tšweletšo ya maatla a nyuklea ga ba swanelwa fela go ba le tsebo ya “o tseba eng” le “o tseba ka moo” eupša ba swanetše go ba le tsebo gape ka ga“o tseba gore ka lebaka la eng”gore ba kgone go tšea diphetho tša maleba le tše bohlokwa ka pela go šogana le maemo ao a bego a sa letelwa.

Go tlaleletša se, mekgatlo ye e filwego maatla a taolo e swanetše go kaonafatša diphetho tša diponelopele tša ditsebi le ditlhahlobo, le go tiišeletša botshepegi le potego ge go begwa dikutollo tša ditlhahlobo tšeo mo setšhabeng.

Ditlhahlobo tša mehleng di bohlokwa; le ge go le bjalo, le gona se bohlokwa kudu ke bokgoni bja go lemoga ditšhupetšo tša ka pejana tša ditiragalo goba mabaka ao a ka kgonagalago.

Go tlaleletša go magato a go tšwela pele go thibela dikotsi tše šoro, go swanetše go dirwa go tlala seatla go fokotša ditlamorago tša dikotsi tšeo ge di hlaga. Go bohlokwa go phetha ditekolo tša polokego tše di tseneletšego tša go lebagana le dikotsi tše šoro tša moakanyetšo wa polante ye nngwe le ye nngwe ya polante ya maatla a nyuklea le go tšwetša pele dipeakanyetšo tša taolo ya dikotsi tše šoro go difehla-nyuklea tše di šomišwago ka moka. Magato a taolo ya dikotsi a swanetše go thekgwa ka mabokgoni a sethekniki a makgonthe, ditlabela tša pekapo, le ditshepedišo tša pušetšo ya go tlošwa ga phišo ye kgolo pele ga go thomiša ga go tologa ga makhura. Bašomi ba polanteng ba swanetše go hwetša tlhahlo ye kaone ka taolo ya maleba ya dikotsi tše šoro.

Šedi ye e mpshafaditšwego e swanetše go fiwa go dinyakwa tša polokego ka kakaretšo go dipolante tše di agilwego go ya ka maemo a polokego a peleng go lebeletšwe nako ya tšhomišo ye e šetšego ye e ukangwago go bontši bja dipolante tšeo. Mokgwa wo o amogelegago kudu wa boditšhabatšhaba mo lefelong le o swanetše go nyakwa. Go lebeletšwe go palelwa ga mokgwa wo o tlwaelegilego wa mananeo a polokego a a sego bohlokwa (maatla a mohlagase) go go hlotšwego ke tsunami mo Fukushima, balaodi ba swanetše go nyakišiša gore ke go fihla bokgole bjo bokaakang bjoo go lebagana ga go palelwa ga mokgwa wo mongwe wo o tlwaelegilego go dipolante go ka utollwago ke theknolotši ya bjale.

Dinyakwa tša polokego tša dipolante tša maatla a nyuklea tša ka moso di swanetše go hlwekišwa go kgonthiša gore mananeo a tšona a go laola seemo a pekapo a kgona go šoma nako ye telele kudu ka morago ga tahlegelo ya maatla mo polanteng le ka ntle ga polante. Dipolante tše tša maatla a nyuklea tša ka moso di swanetše go kgona go boloka goba go lefa ka ponyo ya leihlo maatla a a mohlagase ao a lobilwego. Mananeo a a letilego mohla wa kotsi le ditheknolotši tše di gatetšego pele tša phethagatšo/matlafatšo ya mananeo, ditlabela, taolo ya tshedimošo le dikgokagano di swanetše go dirišwa go dipolante tša maatla a nyuklea tše mpsha. Dipolante tše mpsha di swanetše go agwa kgole le mafelo a dikotsi tša tlhago goba tša go hlolwa ke batho tše kgolo. Ditekolo tša dikotsi le taolo ya dikotsi di swanetše go šomišwa go matlafatšo ya moakanyetšo wa polante le tshepedišo eupša e se go go ema legato la ditokafatšo tša polokego tše di phethetšwego. Mehuta ye e latelago ya dipolante tša maatla a nyuklea e swanetše go kgonthiša gore go na le polokego le ge e le gore bahlankedi ba dipolanteng ga ba kgone go abelana ka thušo ya ponyo ya leihlo nakong ya mabaka a tšhoganetšo.

Dipremiamo tša inšorense tša beng ba dipolante tša maatla a nyuklea ka moka di swanetše go kgokaganywa go phethagatšo ya polokego ya dipolante.

Polokego ya nyuklea ya maatla e kgabaganya mellwane ya bosetšhaba. Magato a maleba go tšwela pele go matlafatša taolo ya polokego ya nyuklea ya boditšhabatšhaba a swanetše go laetšwa le go phethagatšwa ka morago ga ditherišano tša maleba, e ka ba e le ka gare ga melaotshepedišo wa Nuclear Safety Convention, IAEA, mekgatlo ya dilete go swana le EU goba mekgatlo ya intasteri bjalo ka WANO. Potšišo ye bohlokwa ye e swanetšego go botšišwa e ka ba ya gore: ke magato afe ao a ka bago mohola go tšwetša pele polokego ya nyuklea ya maemo a godimo lefase ka bophara. E ka ba go hlama melaotshepedišo ye meswa ya boditšhabatšhaba, mohlala ka go sebopego sa lekalatirelo leo le filwego maatla a taolo la boditšhabatšhaba le le nago le maswanedi a go ntšha maemo a polokego a boditšhabatšhaba ao a tlamago le go phethagatša ditlhahlobo tša kgapeletšo, goba e ka ba go tšwetša pele le go matlafatša go ya pele melaotshepedišo, ye e gatelelago maikarabelo a bosetšhaba a kopanywa le ditekolo tše phethegilego ka dinaga tše dingwe tša boditšhabatšhaba?

Go tla letelwa gore mo khonferentsheng ya boditšhabatšhaba ye e tla swarwago mo IAEA go la Vienna ka June ngwaga wo e tla abelana ka mathomomayo a ditherišano tša magato a mohuta woo.

Dinyakwa tša dinaga tše mpsha tše di nyakago go thomiša ka go šomiša maatla a nyuklea di swanetše go hlabollwa le go akaretšwa ka go taolo ya polokego ya nyuklea ya boditšhabatšhaba. Dinaga tša mohuta woo di swanetše go laetša bokgoni bja tšona bja go fihlelela maemo a boditšhabatšhaba a godimo malebana le polokego, tšhireletšo le mellwane ye e beetšwego tšweletšo ya dinyuklea godimo ga go ba gona ga mananeo a bona a maatla a nyuklea.

Re tshepha gore ditšhišinyo tša rena di tla amogelwa gore di lebelelwe ke balaodi maemong a bosetšhaba le mekgatlo ya boditšhabatšhaba le gore magato ao a tseneletšego a tla tšwetšwa pele.

Re dula re itokišeditše go abelana maitemogelo le tsebo ya rena go thuša go hlabolla le go phethagatša ditšhišinyo tše le tše dingwe go fihlelela nepo ya rena ya go swana - go se be le maitemogelo a“Ka se hlage gape le gatee”a dikotsi tše šoro ka moso le, bjalo ka tšhireletšo ye e tseneletšego, go iphetolela kgahlanong le tšona ka tsela ya maleba ge di ka hlaga gape le ge go le bjalo.

Go Siniwe ke lokiša

  • Adolf Birkhofer, Germany, Professor Emeritus, Technical University of Munich; member, INSAG; former chair, German Reactor Safety Commission; former chair, Committee on Safety of Nuclear Installations of OECD
  • Agustin Alonso, Spain, Former member, INSAG; former member, director and commissioner of Spanish Regulatory Institution; vice chair, Committee on Safety of Nuclear Installations of OECD
  • KunMo Chung,[2] Republic of Korea, former member, INSAG; former minister, Science &Technology, Republic of Korea; former president, Korean Academy of Science & Technology; former president, General Conference, IAEA; former vice chair, World Energy Council
  • Harold Denton, USA, Former director, office of nuclear reactor regulation, US Nuclear Regulatory Commission and President Carter’s representative at TMI during the accident
  • Lars Högberg, Sweden Former member, INSAG; former director general, Swedish Nuclear Power Inspectorate; former chair, steering committee, OECD Nuclear Energy Agency
  • Georgy Kopchinsky, Ukraine, Former head, nuclear power and industry department, USSR Council of Ministers; former vice chair, Ukrainian nuclear regulatory authority
  • Jukka Laaksonen, Finland Vice-chair, INSAG; director general, Finnish Radiation &Nuclear Safety Authority
  • Salomon Levy, USA Former member, INSAG; former design and manufacturing manager, General Electric Atomic Power Equipment Division; honorary member, ASME
  • Roger Mattson, USA, Former director of reactor systems safety and leader, TMI Lessons Learned Task Force, US Nuclear Regulatory Commission; working group co-chair, INSAG-3
  • Victor Murogov, Russia Professor, National Nuclear Research University (MEPHI); director, Russian Association Nuclear Science and Education; former director, Institute of Physics and Power Engineering (IPPE); former deputy director general for nuclear power, IAEA
  • Nikolai Ponomarev-Stepnoy, Russia, Member, Russian Academy of Science; former deputy director, Kurchatov Institute
  • Victor Sidorenko, Russia, Correspondent member of Russian Academy of Science; former member, INSAG; former deputy director, Kurchatov Institute; former deputy Chairman of the USSR nuclear regulatory authority; former deputy minister of nuclear power of the USSR and Russia
  • Nikolai Steinberg, Ukraine, Former member, IAEA Standing Advisory Group on Nuclear Energy; former chief engineer, Chernobyl NPP; former deputy chairman of USSR nuclear regulatory authority; former chairman of Ukrainian nuclear regulatory authority; former deputy minister of fuel & power of Ukraine
  • Pierre Tanguy, France, Former member, INSAG; former inspector general of nuclear safety, Electricité de France
  • Jurgis Vilemas, Lithuania, Member of Lithuanian Academy of Science; former director, Lithuanian Energy Institute

Ditšhupetšo lokiša

  1. Birkhofer, A.A (2011). "Never again: an essential goal for nuclear safety". Russia Beyond. Archived from the original on 2021-07-26. Retrieved 2022-10-05.
  2. Chung, Kun-Mo. "Kun-Mo Chung". Prabook. Retrieved 2022-10-05.